Dan Zemlje v Lisjakovi strugi 2026
Datum novice: 25.04.2026
Avtor novice: Mladinski center Gornja Radgona
V sredo, 22. aprila 2026, smo se ob jutranjih aprilskih sončnih žarkih kot vsako leto zbrali v Lisjakovi strugi z namenom, da obeležimo mednarodni Dan Zemlje. Ob tem dnevu se vsako leto še bolj zazremo v naravo, ji prisluhnemo, upoštevamo njene želje in postavimo cilje, kako bi lahko zanjo skrbeli še bolje – ne samo na ta dan v letu, ampak zmeraj. Kajti takšni dnevi morajo postati splošna zavest, da smo od zemlje in njenih danosti odvisni bolj, kot si mislimo. Letošnji slogan Dneva Zemlje je namreč dovolj zgovoren – naša moč, naš planet.
Dogodek je organiziral Zavod Kultprotur z enoto Mladinski center Gornja Radgona, s podporo Občine Gornja Radgona in številnih lokalnih društev in posameznikov, ki verjamejo v moč povezovanja, izkustvenega učenja in trajnostnega razmišljanja.
Zbrane so najprej nagovorili direktorica Zavoda Kultprotur Tatjana Kotnik Karba, zatem županja Občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš, nazadnje pa še naravovarstvenik Vlado Drvarič, idejni vodja Lisjakove struge. Z navdihujočimi besedami so spregovorili o pomenu narave in odnosu človeka do okolja, pa tudi posledicah, ki jih naša dejanja pustijo na našem planetu. Dogodek je povezovala Sara Kager, Mladinski center Gornja Radgona.
Po zelo lepem in iskrivem nastopu otrok iz Vrtca Manka Golarja pod vodstvom vzgojiteljice Irene Domanjko Seršen, na kitari pa jih je spremljala pomočnica ravnateljice vrtca Tatjana Jakopec Kager, se je dogajanje razživelo ob stojnicah lokalnih društev in nadaljevalo z izkustvenim sklopom izjemno raznolikih delavnic, kjer so tako otroci kot tudi vsi ostali obiskovalci lahko neposredno doživeli, raziskovali in soustvarjali z naravo.
Za najmlajše obiskovalce Dneva Zemlje je bila pripravljena posebna ustvarjalna delavnica, ki jo je vodila Dana Štrucelj iz Likovnega društva Gornja Radgona, ki je pomemben kulturni steber v lokalnem okolju, ki združuje ljubitelje likovne umetnosti in spodbuja ustvarjalnost. Otroci so tako v objemu narave ustvarjali s pomočjo različnih naravnih materialov, kar jih je še bolj povezalo z okoljem.
V okviru Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave je bila v okviru projekta deProfundis izvedena delavnica, kjer so učenci spoznali pomen varovanja edinstvenih naravnih vrednot, kot so mofete (izviri ogljikovega dioksida) in izviri mineralne vode, ter se naučili razumeti njihovo vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti na območju reke Mure. Skozi vzgojno-izobraževalne vsebine so razvijali globoko spoštovanje do naravne in kulturne dediščine ter se naučili interpretirati procese, ki se dogajajo pod zemeljskim površjem. Prav tako so prek praktičnih dejavnosti razvijali veščine kritičnega razmišljanja o vplivu človeka na hidromorfologijo rek in pomen ohranjanja naravne rečne dinamike.
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je izvedel še eno delavnico in sicer v okviru projekta Natura Mura Drava, kjer so učenci spoznali pomen ohranjanja in obnove ogroženih rečnih ekosistemov Mure in Drave ter razumeli, kako ključna sta naravna rečna dinamika in hidrološke razmere za preživetje številnih rastlinskih in živalskih vrst. Prepoznali so vrednost obnove stranskih rokavov, mrtvic in mlak kot vitalnih vodnih habitatov, ki zagotavljajo prostor za razmnoževanje dvoživk, kot je močvirska sklednica, in gnezdenje ptic. Učenci so se podučili o vlogi poplavnih gozdov in travniških kompleksov pri ohranjanju biotske raznovrstnosti območij Natura 2000 ter se naučili razlikovati med avtohtonimi in invazivnimi drevesnimi vrstami.
Čebelarsko delavnico je vodil Tibor Küčan, predan čebelar in izkušen izobraževalec, ki je učencem na zanimiv način predstavil svet čebel, njihovo vlogo v naravi in pomen opraševalcev. Otroci so si ogledali čebelarsko opremo, imeli priložnost okušati veliko različnih vrst medu, tudi tiste, ki niso tako pogosti, naprimer ajdov, smrekov in kostanjev med, pokušali domačo limonado, sladkano z medom in se pogovarjali o delu čebel, čebelarja, pomembnosti zaščite čebel in njihovi vlogi na celoten biosistem.
Pod vodstvom Zavoda Vitica je bila izpeljana delavnica sajenja zelišč v kartonaste tulce, kjer so otroci lahko preizkusili svoje ročne spretnosti ob izdelavi tulcev ter se podučili o pravi izbiri zemlje za določene rastline ali zelišča. Pogovarjali so se tudi o pomembnosti samooskrbe in pozitivnih učinkih, ki jih ima delo z zemljo na človeka. Skozi praktično delo so tako razvijali ekološko osveščenost s ponovno uporabo odpadnih materialov, hkrati pa spoznavali osnovne botanične procese in pogoje, nujne za rast rastlin.
Ornitološko delavnico je vodil Rok Lobnik iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Skupaj so se odpravili na kratek sprehod do reke Mure, kjer so se po poti večkrat ustavili, prisluhnili zvokom iz narave, opazovali dogajanje v krošnjah in si imeli možnost ptice ogledati tudi skozi daljnogled. Skozi sproščen, a vseeno zelo poučen pogovor, so se z ornitologom pogovarjali o različnih vrstah ptic, njihovem vedenju v naravnem okolju in njihovih življenjskih navadah. Prav tako so spoznali delo ornitologa in pripomočke, ki jih uporablja pri svojem poklicu.
Pred ribiškim domom so dogajanje popestrile stojnice lokalnih društev. Turistično društvo Majolka in TD Negova–Spodnji Ivanjci sta z domačimi prigrizki in predstavitvami dejavnosti prikazala pestrost podeželskega okolja.
Dogodka se je udeležilo približno 55 učencev iz 9. razreda Osnovne šole Gornja Radgona, ki so bili razdeljeni v pet skupin. Poleg njih so dogodek obiskali še otroci iz vrtca, uporabniki Doma starejših občanov Gornja Radgona, varovanci VDC in posamezni obiskovalci, ki jih je pritegnila tema dogodka.
Zelo lepo je bilo videti različne generacije, kako uživajo v delavnicah, spoznavajo nove stvari in se družijo, vsi pa z istim namenom – spomniti se, zakaj je naš planet za nas tako bistvenega pomena, še bolj pa naš odnos do njega. Sobivanja z naravo bi se morali zavedati vsak dan in verjamemo, da smo včeraj domov odšli prav s tem zavedanjem.
Iskrena hvala Ribiški družini Gornja Radgona, ki je z veseljem omogočila uporabo prostorov Ribiškega doma, Vrtnemu cetru Kurbus za donacijo zemlje za izvedbo delavnice sajenja zelišč in Pekarstvu Lonipek za donacijo rogljičkov za vse obiskovalce.
Deli na:
