6
1. nadstropje
Srednji vek
Območje Radgone je spadalo v 7. in 8. stoletju v okvir države Avarov, od 9. stoletja pa v okvir vzhodne frankovske države. Ta se je po končanih madžarskih vdorih v 10. stoletju oblikovala v veliko nemško cesarstvo, katerega vzhodna meja proti Ogrski se je ustalila vzhodno od Radgone. S slovansko naselitvijo je dobil prostor slovansko jezikovno identiteto, ki se je v stiku z germansko-nemško ohranila vse do danes.
Območje Radgone je bilo del dežele, pozneje vojvodine Štajerske, ki so ji v 12. in 13 stoletju vladali avstrijski vojvode Babenberžani in češki kralj Otokar II. Leta 1276 je posesti zasegla koalicija novega nemškega kralja Rudolfa I. Habsburškega. Resnični in simbolni atributi novega plemiško-viteškega sloja ter središče politične, gospodarske in vojaške moči so bili gradovi. Največji posestniki na območju Radgone so bili do konca srednjega veka grofje Stubenberški.
7
1. nadstropje
Mesto in meščani
Radgona se v virih prvič omenja kot mesto leta 1299 in se je od tedaj razvijala v pomembno središče širše okolice. Zaradi obrambne lege je postala ena izmed najpomembnejših obmejnih postojank na Štajerskem. Pomembna obrambna točka je bil tudi grad Gornja Radgona, ki ga je tedaj od mesta ločil le manjši rečni rokav. Pod grajskim hribom je bilo predmestje Gris, ki ga je z mestom povezoval most.
Gornji Radgoni so dajale na prelomu 19. in 20. stoletja meščansko podobo družine, katerih imena so ostala zapisana na nagrobnikih nekoč skupnega mestnega pokopališča. Leta 1907 je bilo naselje povzdignjeno v trg. Podoba nekdanjega meščanstva je skozi čas zbledela, Gornja Radgona pa ostaja tudi v sodobnem času pomembno urbano središče tega dela slovenske Štajerske.
8
1. nadstropje
Konfesionalna podoba
Prebivalci območja Gornje Radgone so po svoji cerkveni pripadnosti pretežno katoličani. Prvi dokument, ki dokazuje cerkev v Radgoni, je darovnica vojvode Otokarja iz leta 1182. Cerkev sv. Petra, ki je sedež samostojne župnije od leta 1811, se prvič se omenja leta 1446. Katoliška cerkev v Apačah izvira iz romanike, župnijska pa je od leta 1455. Prva cerkev pri Negovi je bila zgrajena v 15. stoletju, župna pa je od leta 1707.
V 16. stoletju je kraje zajel protestantizem, Karl von Herberstorff pa je dal leta 1582 v mestu postaviti cerkev in šolo, ki sta bili v protireformaciji uničeni. Od leta 1932 deluje evangeličanska cerkev v Apačah.
V Radgoni je v 14. stoletju živela tudi ena izmed največjih judovskih skupnosti na Štajerskem, dokler niso bili vsi Judje leta 1496 pregnani iz avstrijskih dežel.
9
1. nadstropje
Čarovniški procesi
Čarovniški procesi so posledica moralnega razsula in intelektualne revščine cerkvene aristokracije srednjega veka, med ljudstvom pa je praznoverje povzročalo strah pred hudičem. Glavna središča čarovniških procesov na slovenskem Štajerskem so bila Hrastovec, Vurberk, Ormož, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Radgona in Celje. Zadnja ženska, proti kateri je potekal čarovniški proces med letoma 1744 in 1746 pred deželnim sodiščem v Gornji Radgoni, je bila Apolonija Heric iz Veržeja. Obtožena je bila čarovništva. Obe s hčerko sta bili leta 1746 oproščeni in izpuščeni iz zapora.
10
1. nadstropje
Vinogradništvo
Ob koncu 11. stoletja so bili v okolici Radgone že večji vinogradi. V 15. stoletju je bila radgonska vinogradniška posest v rokah deželnega kneza, pozneje pa so posamezna gospostva prešla v last drugih zemljiških gospodov in cerkvenih ustanov. V 17. stoletju je bila okolica Radgone že vinsko območje. Bistvene spremembe so nastale v prvih desetletjih 19. stoletja. Velik pomen za razvoj vinogradništva je imel grof Franz Karl Wurmbrand, ki je leta 1819 v Radgoni ustanovil podružnico Štajerske kmetijske družbe. Leta 1867 je izšlo delo Umni vinorejec kaplana od Negove Franceta Jančarja. Do konca druge svetovne vojne je bil velik del radgonskih vinogradov v lasti trgovcev, odvetnikov in premožnih meščanov, ki so vsi imeli viničarije. Viničarstvo je bila zelo razširjena oblika zaposlitve v 19. in v prvi polovici 20. stoletja.
11
1. nadstropje
Bivalni prostor
V Gornji Radgoni so poleg dominantnega grajskega kompleksa ohranjeni še posamezni dvorci in trške hiše s posameznimi arhitekturnimi elementi, ki pričajo o materialnem statusu posameznikov in arhitektov oziroma gradbincev, ki so na svojstven, dekorativen način zaznamovali zunanjost hiše. Na drugi strani je bil gričevnat svet v okolici Gornje Radgone poseljen z objekti, povezanimi z vinogradniško kulturo. Stopnja stanovanjske kulture se je kazala tudi v notranji opremi.
12
1. nadstropje
Življenski krog
Človekov življenjski krog je vpet v čas njegovega življenja od rojstva do smrti.
Človekovo osebno življenje se je od nekdaj gibalo med tremi najpomembnejšimi mejniki: rojstvom, poroko in smrtjo.
Čas je pomembna razsežnost človekovega sveta, v vsakdanu med rojstvom in smrtjo ga nenehno spremljajo osebni življenjski mejniki ter letni, koledarski in drugi družinski prazniki.