13
1. nadstropje
Slovenski narodni preporod
Slovensko narodno gibanje je imelo do marčne revolucije predvsem jezikovnokulturni značaj. Ljudje so se postopno poimenovali Slovenci, uveljavljalo se je teritorialno ime Slovenija in pridevnik »slovenski« so dodajali imenom društev in organizacij. Gradec s slovenskimi profesorji in študenti je bil poleg Ljubljane in Dunaja najpomembnejše središče slovenskega narodnega gibanja, štajerski krog narodnih buditeljev pa širok in dejaven. Po svojem književnem in jezikoslovnem delovanju sta posebej izstopala Peter Dajnko in Anton Krempl. Leta 1848 se je javno pojavil prvi politični narodni program Združena Slovenija, ki je imel podpornike tudi v Radgoni. Slovenci so se leta 1917 prvič postavili na stališče, da so za njih nacionalni cilji nad državnimi, in tako tudi večinsko slovensko prebivalstvo v okolici Gornje Radgone.
14
1. nadstropje
Od prevrata do prevrata
Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914. Večina vojnih obveznikov z območja Radgone je bila poslana na rusko, po letu 1915 pa na italijansko fronto. Konec vojne ni prinesel miru, pač pa vojaški in diplomatski boj za meje.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (pozneje Jugoslavija) je nastala 1. decembra 1918 in istega dne je enota nadporočnika Benedikta Zeilhoferja zasedla Radgono. V Senžermenski mirovni pogodbi je bil 10. septembra 1919 tok reke Mure določen za novo državno mejo. Po ratifikaciji pogodbe leta 1920 se je jugoslovanska vojska umaknila iz Radgone, ki je s kraji s slovenskim prebivalstvom na levi strani Mure pripadla Avstriji, medtem ko je Apaško polje, na katerem so večinoma živeli Nemci, pripadlo Kraljevini SHS.
Nemške enote so 6. aprila 1941 v vojaškem napadu zasedle Jugoslavijo. Sledili so ponemčevanje, prisilno izseljevanje slovenskih družin in mobilizacija v nemško vojsko, vse to pa je vodilo v odporniško gibanje. Spomladi leta 1945 so se čez Slovenske gorice umikale enote poražene nemške vojske, s severa pa so na levi breg Mure prodrle enote Rdeče armade, ki so zasedle Radgono. Po koncu vojne je bila ponovno vzpostavljena senžermenska državna meja.
15
1. nadstropje
Gospodarstvo
Gornja Radgona je veljala do razmejitve leta 1919 za predmestje Radgone, obrtniško središče, tržišče in pristanišče. Njeno gospodarstvo so pretežno določali avstrijski lastniki gradov, posestev, trgovin, obrtniških dejavnosti in vinogradov. Poleg trgovin se je v glavnem kupovalo in prodajalo na sejmih. Do konca druge svetovne vojne so trg naseljevali trgovci, obrtniki in uradniki, okoliške vasi pa kmečko prebivalstvo, ki se je ukvarjalo s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom.
Iz sejemske ponudbe majhnih krajevnih sejmov je zrasel Pomurski sejem. Skoraj vsa industrija v Gornji Radgoni se je razvila iz nekdanjih obrti.
16
1. nadstropje
Veter sprememb
Širjenje demokratičnega prostora v Sloveniji je zaznamoval prehod iz enopartijskega v večstrankarski sistem. Leta 1990 je bila na plebiscitu potrjena odločitev o suvereni državi Sloveniji.
Slovenska skupščina je razglasila samostojnost in suverenost na svojem ozemlju 25. junija 1991. Jugoslovanska armada je 27. junija začela napad na Slovenijo in ponovno zasedbo mejnih prehodov. Ena vojaška kolona je kljub barikadam 28. junija prispela do mejnega prehoda v Gornji Radgoni, ki ga je zasedala šest dni. Za spopadom med jugoslovanskimi in slovenskimi enotami so ostale človeške žrtve in več porušenih ali požganih hiš v mestu.
Slovenija je postala leta 2004 polnopravna članica Evropske skupnosti.