4
1. nadstropje
Geološka podoba
Pred milijoni let so v Panonskem morju živele živalske vrste, predvsem školjke. Pesek se je sprijel v peščenjak, mulj pa v muljevec ali laporovec. Nekdanje morsko dno je danes razgibano območje Radgonskih goric. Kamnine skupaj s sončnimi legami zagotavljajo rast vinske trte. Hkrati so tukajšnje kamnine gradbeni material v arhitekturi.
Ravninsko območje okoli Radgone je oblikovala Mura s svojimi naplavinami. Mura je alpska reka. Z ledeniško erozijo je prišla v gorske doline velika količina kamnitega drobirja, ki ga je Mura prenašala in odložila. Tako so nastale obsežne površine prodnih zasipov, ki prekrivajo Apaško in Radensko polje.
5
1. nadstropje
Prva poselitev
Najstarejša poselitev območja Gornje Radgone je bila ob koncu mlajše kamene dobe in v bakreni dobi. To dokazujejo najdbe kamnitih sekir in odlomkov keramike.
Začetek naselbine v Gornji Radgoni je bil v pozni bronasti dobi med letoma 950 in 800 pr. n. št. Razcvet je doživela v starejši železni dobi, med letoma 720 in 600 pr. n. št. Ohranjene najdbe kamnitih kalupov, žlindre in skromnih kovinskih predmetov kažejo na razvoj metalurgije. Ta je skupaj z razvojem trgovine povzročil razslojevanje prej enotne plemenske skupnosti, v kateri se pojavi vladajoči sloj. Prebivalci naselbine so svoje umrle pokopavali pod večjimi gomilami, kakršne poznamo tudi iz okolice.
Čas med letoma 450 in 350 pr. n. št. v Srednji Evropi zaznamujeta mlajša železna doba in prihod Keltov. V našem prostoru pa se stara družba še obdrži in doseže razcvet, ki ga dokazuje odkritje 26 čelad pri Negovi.
O rimski poselitvi pričajo predvsem gomile, grajski hrib pa so v zgodnjem srednjem veku poselili tudi prvi Slovani.