Znamenitosti
Trate
Trate, severovzhodni del Gornje Radgone, so bile pogosto poplavljene in nenaseljene do izgradnje nasipa ob reki Muri. Na Lackovi ulici 17 stoji zgradba iz leta 1535, kjer je v času protestantizma delovala najstarejša znana šola v tem območju. Po pregonu protestantov so šolstvo prevzeli samostani, zlasti jezuiti, ki so otroke poučevali v maternem jeziku, na gimnazijah in visokih šolah pa v nemščini in latinščini. Osnovno šolstvo se je v Gornji Radgoni razmahnilo po letu 1805, ko so zgradili novo šolo. Leta 1877 je šola postala popolna osemletna šola, leta 1938 pa so na željo staršev ustanovili meščansko šolo.
V času druge svetovne vojne so izselili večino učiteljev, nemščina je postala uradni jezik, slovenske knjige in šolski dokumenti so bili uničeni, za učence pa so organizirali obvezne tečaje nemščine. Po vojni se je šolstvo ponovno vzpostavilo, leta 1974 pa je bila zgrajena nova šola, ki je prinesla številne izboljšave v kakovosti pouka in interesnih dejavnostih. Leta 1956 so ustanovili tudi posebno šolo dr. Janka Šlebingerja za učence s posebnimi potrebami, prva ravnateljica pa je bila Cilka Žerdin.
Glasbena šola v Gornji Radgoni je začela delovati leta 1950 z le 21 učenci, danes pa se je močno razširila z oddelki tudi v sosednjih krajih. Šola je znana po uspehih učencev tako na državnem kot mednarodnem nivoju.
Na zgradbi Trate 17 sta dve spominski plošči: ena posvečena ustanovnemu sestanku Osvobodilne fronte Radgončanov, ki jih je vodil Štefan Kuhar – Bojan, in druga v spomin na Otona Jemca, delavca za pravice delavcev, ki je bil leta 1942 ustreljen kot talec.