Nova strategija ni nastajala za zaprtimi vrati

Datum novice: 08.07.2026

Avtor novice: Mladinski center Gornja Radgona

Kakovost življenja mladih ni odvisna samo od mladinskega centra ali občine. Nanjo vplivajo šola, možnosti za zaposlitev, dostop do informacij in zdravstvenih storitev, kulturna ponudba, prostor za druženje, društva ter številne druge storitve, ki jih mladi uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju. Zato smo pri pripravi nove Strategije za mlade Občine Gornja Radgona 2026–2030 želeli za isto mizo povezati čim širši krog lokalnih organizacij.

V proces so bile vključene mladinske organizacije in organizacije, ki svoje aktivnosti namenjajo mladim, med njimi Mladinski center Gornja Radgona, Mladinski svet Gornja Radgona, Študentsko-mladinski klub Klinka, Vitez Negova, Društvo prijateljev mladine Gornja Radgona, Radgonski skavti in Art Klub 7. Prav te organizacije imajo neposreden stik z mladimi, poznajo njihove interese in pogosto prve zaznajo tudi težave ali potrebe, ki jih je težje prepoznati iz statističnih podatkov.

K sodelovanju pa smo povabili tudi širši krog organizacij, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi ali zagotavljajo storitve, ki so zanje pomembne. V pogovore so se vključili predstavniki Knjižnice Gornja Radgona, Zavoda Vitica, centra za zaposlovanje mladih, Centra za krepitev zdravja, šol ter drugih lokalnih ustanov in organizacij.

Namen srečanj ni bil samo predstaviti projekt ali zbrati seznam težav. Skupaj smo razmišljali predvsem o tem, kaj lahko vsaka od organizacij naredi na svojem področju za boljše življenje mladih v občini. Nekdo lahko mladim zagotovi prostor, drugi informacije ali podporo pri iskanju zaposlitve, tretji vsebine s področja zdravja, kulture ali izobraževanja. Veliko možnosti pa se odpre prav takrat, ko se organizacije med seboj poznajo, vedo, kaj že obstaja, in začnejo sodelovati.

Takšna srečanja so bila koristna tudi zato, ker so se za isto mizo srečali ljudje, ki se pri vsakodnevnem delu morda ne srečujejo pogosto, čeprav delajo za isto ciljno skupino. Pogovor je tako odprl tudi vprašanja povezovanja, izmenjave informacij in skupnega načrtovanja aktivnosti za mlade.

Sodelovanje se ni zaključilo s srečanji. Ko je bil pripravljen osnutek nove strategije, smo ga poslali lokalnim deležnikom v pregled in jih povabili, da ga dopolnijo, komentirajo posamezne ukrepe, opozorijo na manjkajoče vsebine ter predlagajo spremembe. Njihove pripombe smo nato pregledali in jih smiselno vključili v končno različico dokumenta.

Nova strategija je tako nastajala skozi več krogov sodelovanja. Najprej smo poslušali mlade, nato njihove predloge povezovali z izkušnjami organizacij in nazadnje skupaj preverjali, kaj lahko v lokalnem okolju dejansko naredimo.

Ob tem se je pokazalo tudi nekaj, kar želimo ohraniti po zaključku projekta: za kakovostno mladinsko politiko ni odgovorna ena sama organizacija. Vsaka lahko prispeva svoj del. Ko pa se te izkušnje, znanje in možnosti povežejo, lahko mladim ponudimo precej več, kot bi lahko katerakoli organizacija sama.